glava2.jpg



Domov
Predstavitev društva
Izletniški odsek
Mladinski odsek
Markacijski odsek
Kolesarski odsek
Odsek za varstvo narave
Seznam vodnikov
Seznam opreme
Vodniški kotiček
Tabori
Zimska predavanja
Glasilo Planinski odmevi
Glasilo Planinski e-odmev
Fotogalerija

 



Statistika
od oktobra 2008
št. obiskov:



Planinske poti
Nobena markacija ali kažipot na križišču planinskih poti
nam ne prihrani naporne hoje.
Markacije in kažipot so postavili markacisti,
hoditi pa moramo sami!


Pot je ozek pas zemljišča, ki je pripravljen za hojo ali vožnjo. Tako se lahko po poti hodi ali vozi. Svojemu cilju se približujemo po železnici ali cesti, na koncu pa seveda peš.
V naravi pa je tudi veliko poti, kjer lahko hodimo le peš. Planinci hodimo v gore običajno po poteh, ki so označene, vzdrževane in zavarovane.
Ko se odločimo za hojo po planinskih poteh, moramo ugotoviti njeno zahtevnost. Prav tako moramo preveriti njeno trenutno stanje - ali ni bila zaradi vremenskih razmer poškodovana. Ob hoji po planinskih poteh moramo poskrbeti za lastno varnost in paziti tudi na druge obiskovalce. Zato na pot le dobro pripravljeni, opremljeni in z zadostno mero izkušenj.
Kadar se odpravljamo v naravo in gore, se moramo obvezno gibati po nadelanih poteh. Hoja izven poti (po bližnjicah in brezpotju) povzroča škodo na terenu in je lahko tudi nevarna.

Označevanje planinskih poti
Oznake nam pokažejo pravo pot v gore in jim pravimo MARKACIJE. Markacija je bela pika v rdečem krogu.
Za nadelavo, markiranje, vzdrževanje in kažipote skrbijo planinska društva oz. planinci, ki delujejo v Markacijskem odseku.
Planinci - markacisti narišejo markacije na drevesa, večje skale ali druge primerne objekte, praviloma vedno na desni strani v smeri hoje.
Označevanje planinskih poti se je začelo že v prejšnjem stoletju, še pred ustanovitvijo Slovenskega planinskega društva. Poti so takrat označevali redki domačini, ki so v gore vodili takratne obiskovalce. Tako je že leta 1871 bila markirana pot na Triglav.
Markacijo v obliki bele pike in rdečega kroga je pri nas uvedel Alojz Knafelc (1859 - 1937).
Na začetku poti je tudi smerna tabla (kažipot) z napisom kam vodi pot in časom hoje. Zraven je tudi oznaka kategorije poti glede na njeno zahtevnost.
Pozimi, ko v gorah zapade več snega in pokrije markacije na skalah, morajo biti poti označene z zimskimi markacijami. To so visoki (4-5 m) jekleni drogovi z usmerjenimi puščicami, ki kažejo smer in so rdeče barve (po Dolini Triglavskih jezer, Dolina Triglavskih jezer - Komna, ...).
Če ob hoji po planinskih poteh opazimo kakšno pomanjkljivost ali poškodbe, moramo to sporočiti planinskemu društvu, ki pot vzdržuje, ali o tem obvestimo oskrbnika na planinski koči.

Krožne planinske poti - transverzale
Slovenski planinci smo prvi začeli uvajati krožne planinske poti - transverzale. Pobudnik je bil prof. Ivan Šumljak (1899-1984) iz Maribora. Leta 1953 je bila odprta prva Slovenska planinska transverzala od Maribora do Kopra v dolžini okoli 800 km. Danes imamo podobnih krožnih poti v vseh predelih Slovenije že okoli 100.

pripravil
Jože Bobovnik Bobi

___________________________________________
Ed Murphy:
Če se število markacij naglo zmanjšuje, in jih nenadoma sploh ni več, smo še vedno na pravi poti.
Bližnjica je najdaljša možna povezava med dvema točkama.
 
PD Fram © 2008