Organizacija izletov je vsekakor ena izmed osnovnih dejavnosti vsakega planinskega društva. Tudi planinsko društvo Fram pri tem ni nobena izjema. Za uspešno in varno hojo v gore so potrebni strokovno usposobljeni vodniki. Tako je naše društvo že od ustanovitve skrbelo za vzgojo vodnikov, saj smo se zavedali, da drugače našim članom ne moremo ponuditi dovolj raznolikega programa izletov in varne hoje.
Na 1. redni seji upravnega odbora PD Fram, dne 15. junija 1972, je bil sprejet sklep, da se tečaja za mladinske planinske vodnike udeležijo: Milan Koželj, Janez Sagadin-Nini in Franc Vinkler, od katerih Nini že 30 let vztraja pri vodniškem delu.
Prvi generaciji pa so kmalu sledili novi vodniki, ki so uspešno končali vodniške tečaje (našteti po abecedi): Jože Berglez, Maksimiljan Berglez, Jože Bobovnik, Vlasta Bobovnik, Gregor Brezočnik, Boštjan Glodež, Stanko Goričan, Matjaž Hartman, Dragica Jus, Miran Lešnik, Davorin Mejal, Gorazd Mejal, Renaldo Mikolič, Drago Partlič, Marija Pečovnik, Aleš Peretin, Lidija Plešivčnik, Lidija Pliberšek, Aleš Potisk, Marko Pregl, Damijan Sagadin, Matej Šnuderl, Bojan Vabič, Marjan Vešnar, Stanka Vobič, Zoran Vobič in Leon Vrhovšek. Posebej nas veseli, da je več kot polovica izšolanih vodnikov še vedno aktivnih pri pripravi in izvedbi društvenih izletov.
Vsi vodniki, ki vodijo društvene izlete, imajo ustrezno vodniško izobrazbo - zahtevana kategorija vodenja glede na težavnost poti. Skrbimo, da se vodniki redno na tri leta udeležujejo izpopolnjevanj, s katerimi obnavljajo in dopolnjujejo svoje znanje. Seveda pa skrbimo za podmladek tudi v vodniških vrstah in medse pridobivamo nove, predvsem mlajše vodnike. Od leta 2000 imamo v društvu tudi Izletniški odsek, ki skrbi za načrtovanje in izvajanje izletov, izobraževanje vodnikov ter sodelovanje pri drugih akcijah društva.
Pri načrtovanju izletov smo vedno skrbeli, da so bili v različne predele Slovenije, od lažjih do najzahtevnejših. Tako je lahko vsak izmed članov našel tudi nekaj zase. Med vsemi izleti in pohodi se je obdržalo tudi nekaj tradicionalnih. Tako organiziramo vsako leto tradicionalni prvomajski pohod na Areh, ki se ga ob lepem vremenu udeleži več kot 70 pohodnikov. V našem programu nobeno leto ne manjka vzpon na Triglav in prav tako pohod na Jugovo domačijo. Leta 1995 smo se organizirano povzpeli na Grossglockner, naši člani pa so z drugimi skupinami ali individualno osvojili tudi Mont Blanc in nekatere druge tri in štiri tisočake po Evropi.
Ob skrbi za varno hojo nam je bila vedno pomembna tudi skrb za ohranjanje čiste narave. Z lastnim vzgledom in organiziranjem vzgojnih akcij (planinska šola, čistilne akcije) smo skrb za ohranitev narave prenašali tudi na naše člane. To je tudi razlog, da praviloma ne organiziramo izletov na razne množične pohode, saj je v veliki množici planincev težko zagotoviti popolno varnost, hkrati pa je za naravno okolje to prevelika obremenitev.
Koliko je bilo vodenih izletov in koliko članov se jih je udeležilo v 30-letih žal ni mogoče natančno ugotoviti, saj za vsa leta nimamo natančne evidence. Ocenjujemo, da je v prvih letih delovanja društvo organiziralo 10 do 15 izletov na leto, v zadnjih 10 letih pa se je to število povzpelo na 30 izletov v enem letu. Ne bomo daleč od resnice, če rečem, da je bilo v 30-letih okoli 600 izletov. Zagotovo pa smo vas varno popeljali na številne bližnje vzpetine, na nekoliko oddaljene vrhove, v nekatere skrite predele naše dežele in na naše najvišje vrhove, saj se v vseh teh letih na naših izletih ni zgodila nobena resnejša nesreča in so se vsi udeleženci zdravi in zadovoljni vračali domov.
Vodniki za svoje delo nismo in ne prejemamo plačila. Povrnjene dobimo le stroške, ki nastanejo z vodenjem izleta (prevoz, prenočišče, vstopnine). Gre torej za prostovoljno vodenje, kar pa nikakor ne pomeni, da ni opravljeno strokovno in kvalitetno. Kaj je torej razlog, da nekateri vztrajamo že toliko let? Prav gotovo je to ljubezen do narave in gora in pa želja, da del teh lepot pokažemo tudi vam in vas čimveč navdušimo za aktivno preživljanje prostega časa v naravi in gorah. Prav gotovo so vsakemu izmed nas največja nagrada in plačilo zadovoljni in včasih tudi utrujeni obrazi udeležencev ter prijateljski stisk roke ob slovesu po preživetem dnevu v naravi in gorah.
Zato se večina naših izletov konča z vprašanjem: "Kam gremo pa naslednjič na izlet?"

pripravil
Jože Bobovnik